Prevod je uspešen takrat, ko v sekundarni jezik prenese celovit pomen izvornega besedila, ohrani prvotni stil pisanja in način komunikacije. To so zlasti prevodi marketinških in promocijskih besedil, prevajanje e-knjig, vsebine na spletni strani in podobnih besedil, kjer je, na žalost ali na srečo, možnih več interpretacij; včasih lahko že narobe postavljena vejica popolnoma spremeni pomen povedi, a recimo, da to rešujejo lektorji. Prevajalci so v prvi vrsti tisti, prebijajo led med enim in drugim jezikom, iščejo srednje poti in sklepajo kompromise.
Kateri so najpogostejši izzivi, s katerimi se srečujejo prevajalci?
Struktura jezika
To je prva in najbolj očitna razlika med jeziki: že sam način postavljanja osebka, povedka in predmeta v stavek, je od jezika do jezika drugačen. Nemci so recimo znani po tem, da glagole postavljajo na konec povedi, kar samo po sebi ni problematično, če prevajate pisano besedilo, izziv pa lahko postane pri simultanem prevajanju in tolmačenju. Določni in nedoločni členi, ki jih slovenščina ne pozna, so lahko krivi za večje zavzetje prostora pri prevajanju besedil v jezike, ki rabo teh členov poznajo, kar je spet velik izziv takrat, ko je prevajalec omejen s prostorom lahko že samo ena beseda več pomeni preveč.
Prevajanje idiomov (frazemov)
Idiomi so stalne besedne zveze, ki so iz pogovornega jezika prešle v knjižni jezik in stalno rabo. Vsi jih uporabljamo, čeprav morda ne vemo, da so to dejansko idiomi: če si dekleti skačeta v lase, še ne pomeni, da si dejansko skačeta po glavah, ampak se prepirata ali si nasprotujeta. Če bi omenjeni idiom prevedli dobesedno v angleški jezik, bi dobili nekaj podobnega temu: to go into each other’s hair.
Hm, pa je angleški bralec seznanjen s tem frazemom, bi ga razumel tako, kot ga razumemo mi, ali pa bi ob tem samo debelo pogledal? Ustrezen prevod slovenskega frazema skakati si v lase bi bil v angleškem jeziku: be at (each other’s) throats. Pri prevajanju frazemov je vedno treba najti ustrezno različico v tujem jeziku, kar samo po sebi ne bi bilo čisto nič posebnega, če se nekaterih idiomov preprosto ne da prevesti! Tukaj se začne pravi prevajalski izziv, ki je marsikomu že odžrl kakšno uro spanja.
Sarkazem, ironija, cinizem
V točne pomene teh besed se ne bomo spuščali, ampak dobro vemo, da imajo vsaj eno skupno točko: sarkastična, ironična in cinična besedila v resnici želijo povedati točno nasprotno od tistega, kar je napisano. Dovolj je že, da je v besedilu samo samo ena sarkastična poved, ki je dobesedno prevedena in celotna poanta besedila je uničena v trenutku. Namen prevajanja besedil je komunikacija in če je sarkazem način komunikacije v izvirnem besedilu, ga mora prevajalec obdržati; izziv se začne takrat, ko dobesedno prevedeno besedilo izgubi sarkastični podton in ostane samo – besedilo. Niti sarkazma ne moremo prevajati dobesedno, besedo po besedo.
Glavni izziv prevajanja besedil je vedno ravnovesje med tem, da se doseže čim manjši šum v komunikaciji (lost in translation) in ohrani čim bolj neokrnjen del primarnega besedila. Kompromisi so zato neizbežni, izzivi pa čisto samoumevni. Brez njih bi nam bilo v življenju dolgčas!
Comments are closed.
