Danes bomo govorili o posebnem jeziku: tekoče ga govori relativno majhno število ljudi, znotraj njega se je razvil še drugi knjižni jezik, znan je po svoji dialektični pestrosti in specifiki, ki se je ohranila samo v redkih indoevropskih jezikih, izven meja pa boste naleteli na njegove številne arhaične različice.
Se vam že sanja, kateri jezik imamo v mislih?
Prepričani smo, da ga tudi vi govorite tekoče.
Do domačega smo vedno zadržani in ker je sosedova trava vedno bolj zelena, ne znamo ceniti tega, kar nam je dano. Če pa pogledamo na slovenščino z drugega zornega kota, se znajdemo pred jezikom, ki se lahko z njegovimi specifikami postavi ob bok vsem posebnim svetovnim jezikom. Koliko jezikov znate našteti iz glave, ki še uporabljajo dvojino? To je posebnost par excellence!
Manj prebivalcev od povprečne svetovne prestolnice, a kar 32 narečij
Kljub temu, da slovenski jezik govori relativno malo ljudi, nam je uspelo na 20 000 kvadratnih kilometrih ozemlja ohraniti 32 narečij (!), razdeljenih na 7 glavnih dialektov; ne samo, da se med seboj jezikovno razlikujejo različne regije, obstajajo velike razlike znotraj samih regij. Znotraj primorskega narečja denimo obstajajo bistvene razlike med denimo brškim (Nova Gorica) in šavrinskim narečjem (Istra), dolenjsko narečje se bistveno razlikuje od kočevskega. Če karikiramo: skoraj vsaka vas ima svoje narečne specifike in za tako jezikovno pestrost moraš v nekaterih državah prepotovati po 1000 km in več. Morda pa je lingvistični turizem naša naslednja tržna niša?
Prekmurski knjižni jezik
Nikar se ne čudite, ko vam Prekmurec pove, da rad šteje knjige. To nikakor ne pomeni, da prešteva knjiga, ampak jih bere; šteti pomeni brati.
Prekmurščina kot knjižni jezik je dejansko obstajala do konca 2. svetovne vojne, danes pa živi samo še kot narečje. Neizpodbitno dejstvo je, da se je prekmurski knjižni jezik razvijal ločeno od slovenščine, čeprav ne brez njenega vpliva. Hkrati pa je v njem možno čutiti vplive madžarskega, hrvaškega in nemškega jezika, ujetega v svojevrsten način sklanjanja in naglaševanja. A ni to lastnost, ki jo običajno pripisujemo samo eksotičnim jezikom?
Ženske, ki govorijo kot moški
Gorenjsko narečje velja za eno izmed bolj enotnih, a da ne bi bilo vse skupaj preveč dolgočasno, se radi pohvalijo s tem, da tam ženske lahko govorijo kot moški; sem šel namesto sem šla, ali še bolje, sem šu namesto sem šva, ampak to, da L pogosto zamenjujejo za V, se ne sliši niti približno tako zanimivo!
Slovenski jezik onkraj naših meja
Slovenski jezik je imel velik vpliv na razvoj rezijskega narečja, obstajajo jezikovne teorije, da se je govoril vse do Dunaja. Če odštejemo tistih nekaj 10 000 Slovencev po svetu, je slovenščina jezik, ki se govori predvsem znotraj naših meja, slovenski izseljenci so ohranili predvsem njene arhaične različice. Nikar pa ne pozabmo, da je slovenščina imela velik vpliv pri razvoj rezijskega jezika.
Mogoče je res, da španski jezik bolj eksotičen, francoski bolj uporaben, angleški pa najbolj univerzalen – ampak nikakor ne smemo in ne moremo zanikati, da je slovenski jezik prav tako poseben!
Comments are closed.
