V Sloveniji smo zadnja leta priča porastu podjetništva, inovativnih idej in celi vrsti posameznikov, ki s pridom unovčuje svoje podjetniške ideje doma in po svetu. Temu je verjetno svoje primaknila tudi gospodarska kriza, ki je, kako ironično, pri nas končno zbudila desetletja speči podjetniški duh. Nekaterim se je sreča nasmehnila tako na široko, da jim slovenski trg predstavlja zgolj manjši odstotek prihodkov, drugi žanjejo uspeh na domačih tleh, a se s pridom uveljavljajo v tujini. Pri tem nimamo v mislih samo tistih podjetnikov, ki jih je ideja ponesla na lestvice najbogatejših in najbolj uspešnih, temveč tudi tiste, ki so tem seznamom neznani, a kljub temu uspešno zaposlujejo, se širijo in „živijo“.
Kaj pa je skupno obojim? Poleg zagnanosti in motivacije gotovo to, da so pogledali onkraj meja naše (pre)majhne dežele in so ključne stranke pridobili tudi v tujini. Kakorkoli obrnemo, Slovenija je krasna, imamo jo radi, ampak je majhna, poleg tega pa ima tudi nizko kupno moč, sploh če ponujate preveč inovativne ideje, do katerih smo tradicionalno zadržani.
Zato je tujina nujna – ne nujno Silicijeva dolina, že bližnji nemški, avstrijski ali hrvaški trg bodo dovolj za prebijanje leda. Ali pa Italija, nanjo vedno pozabljamo!
“Meje mojega jezika so meje mojega sveta”
Kolikokrat smo na tem blogu napisali, da so meje mojega jezika meje mojega sveta? Velikokrat, ampak verjetno bomo še velikokrat, saj so to nenazadnje zapisi o prevajanju in glavna naloga prevajanja je rušenje teh navideznih jezikovnih in kulturnih mej. A jezikovne meje ne predstavljajo več samo mej sveta ampak vedno bolj predstavljajo mejo med vašim podjetjem in ciljnimi strankami: lahko imate še tako dobro in inovativno ponudbo, če se vaše potencialne stranke ne bodo počutile pravilno nagovorjene (beri: v pravem jeziku in kontekstu).
Z Evropo je večina mej padla, ostale so samo še navidezne meje
Tuji trg nam je danes bistveno bolj dostopen kot včasih, a večina se še vedno zelo rada oklepa domačega praga. Res je, zunaj je velika konkurenca, sejmi, na katerih bi se radi predstavili so dragi, stranke so zahtevnejše, poštnina je draga in našteli bi lahko še kup razlogov, zakaj je doma najlepše. Ampak, če bi vsi tako razmišljali, potem ne bi v Sloveniji pisali uspešnih podjetniških zgodb. Za začetek vam ni potrebno iti prav nikamor: spletno stran imate, a ne? Zakaj se ne bi sprva odločili za prevod spletne strani v tuj jezik, potem pa bi ta podvig nadgradili še s prevodi letakov, brošur in drugega promocijskega materiala?
Namig:
Pri prevajanju spletne strani je nujno, da upoštevate tudi SEO vidik prevajanja in imate v mislih, katere ključne besede so v tujem jeziku ekvivalentne tistim, ki jih uporabljamo doma. Ostali prevodi brošur in promocijskega materiala morajo nagovarjati potencialne stranke tako, da se bodo v njih prepoznale, se poistovetile, ujeti morajo pravi družbeno-kulturni kontekst, ki ga lahko ustvari samo nekdo, ki je naravni govorec jezika.
…ampak prevajanje stane!
Če gledate na prevajanje kot na strošek, potem imate prav: prevajanje stane. Če pa na prevajanje gledate kot na investicijo v prihodnost, potem… no, potem je to strošek, ki se vam bo povrnil, zato bodite eden izmed tistih, ki piše uspešne zgodbe! Za uspeh je potrebno včasih malce stisniti zobe in izstopiti iz lastne cone udobja. A ni prav to razlog, da se niste še odločili stopiti na tuji trg, ker je doma preveč komot? Čas je za spremembo!
Comments are closed.
