Slovenski jezik v koraku s časom

Že zadnjič smo ugotovili, da kljub našemu drugačnemu prepričanju na spletu ne prevladuje angleški jezik temveč kitajski. Statistično gledano to niti ni presenetljivo, saj Kitajci predstavljajo večinsko prebivalstvo na svetu, a bomo ta podatek danes nekoliko zanemarili, saj si upamo trditi, da to nikakor ne vpliva na vaše in naše brskanje po spletu; večina strani, ki jih dnevno pregledujete, berete, spremljate … je prav gotovo v angleškem ali slovenskem jeziku. Drži? Angleški jezik je v svetovnem merilu še vedno tisti jezik, ki praktično kjerkoli omogoča globalno komunikacijo. Ne, ne govorimo samo o vsebini v angleškem jeziku, o branju novic in blogov!

Govorimo o novodobnih spletnih izrazih, ki smo jih po eni strani vsi vzeli za svoje, po drugi strani pa prav zaradi tega nimajo (ustreznega) poimenovanja v slovenskem jeziku. Mimogrede, če že govorimo o slovenskem jeziku: namesto bloga bi bil korekten izraz spletni dnevnik ali spletnik, a roko na srce: poznate koga, ki piše spletni dnevnik, spletnik ali poznate koga, ki bloga? No, o tem govorimo!

Bilten, stranska orodna vrstica, drsnik …

… je samo nekaj takih izrazov, ki vam v slovenskem jeziku ne povedo kaj dosti. Bilten je poleg okrožnice eden izmed ustreznih prevodov za newsletter, stranska orodna vrstica ne pomeni nič drugega kot sidebar, medtem ko je drsnik slider oz. slajder, kot se ga že pogosto zapisuje. To pa se sliši bolj “domače” in vam je gotovo bolj jasno, o čem teče beseda! Na bilten se verjetno ne bi nikoli prijavili, saj ne bi niti razumeli, kaj od vas želijo, ko pa govorimo o newsletterju, je vsem takoj jasno, da boste prejemali dnevne/tedenske/mesečne novice na vaš e-naslov. Enako velja za slajder, blog in kopico drugih izrazov, ki sicer imajo ustrezen prevod v slovenskem jeziku, a se ta ne uporablja, zato nam izrazi – prevodi delujejo tuje, nenaravno in nedomače. A zdaj pridemo do paradoksa: tako delujejo zato, ker se ne uporabljajo. Ujeli smo se v začaran krog.

In globlje kot kopljemo, težje je: tistim, ki so iz stroke, roletni ali spustni meni ne povesta kaj dosti, točno pa vedo kaj je drop down menu. Predpomnilnik morda še gre skozi (cache), medtem ko se listanje zaslona (scrollanje) sliši že skoraj metafizično dejanje, zato je veliko bolj varno uporabiti splošno sprejeto in poznano angleško različico.

Prevajati za vsako ceno: DA ali NE?

Ker je glavni cilj prevajanja komunikacija, se ob tem lahko čisto upravičeno vprašamo, ali je smiselno in nujno vse prevesti v slovenski jezik samo zato, da bo slovensko? Gotovo ne! Na koncu koncev čisto nič ne pomaga korektno prevedeno besedilo ali posamezni izrazi, če jih končni uporabnik ne razume in je bolj domač z njegovimi angleškimi sorodniki.

A po drugi strani prav zaradi tega trpi slovenski jezik (in vsi ostali manjši jeziki), ki v takem okolju ne napreduje in uporablja mešanico bolj ali manj ustreznih slovenskih prevodov ter angleških izrazov. Tudi prevajalci neprestano iščemo kompromise, rešitve, ki bi zadovoljile uporabnike in bile korektne do jezika, v katerega prevajamo. Ker je jezik živ in ga kreiramo predvsem njegovi govorci, nosimo do neke mere odgovornost vsi, ki ta jezik govorimo. Res je, da slovenski jezik ne spada med ogrožene jezike a morda ne bi bilo čisto nič narobe, če bi (skupaj z uporabniki) stopil v korak s časom, kaj menite?

Comments are closed.