Jezik je živ in se nenehno spreminja: besede, ki so bile v splošni rabi še nekaj desetletij nazaj, imajo že danes lahko arhaični in “retro” pridih. Nove besede nastajajo na dnevni bazi, pri čemer ima prste vmes napredek, predvsem tehnologija, ki se prav tako spreminja praktično iz dneva v dan. Slovenski jezik je v primerjavi z večjimi jeziki izjema, a spet ne taka kot bi nekateri pričakovali – verjeli ali ne, slovenski in angleški jezik imata več skupnega kot si mislite! Oba postajata bolj enostavna, čeprav vsak iz svojih razlogov.
Angleški jezik nekoč (a ne tako zelo nekoč) in danes
Čeprav vsi menimo, da obvladamo angleški jezik, smo že tukaj pisali, da temu ni tako. Angleška slovnica je kompleksna in srednješolsko znanje se kmalu pozabi, kmalu govorimo samo še „po posluhu“ in ta posluh je pogosto napačen. Kljub temu pa je znanje angleškega jezika nepogrešljivo in nam že osnovna komunikacija omogoča, da se sporazumevamo praktično po vsem svetu. In prav to je eden izmed glavnih razlogov, da (globalno gledano) se slovnica angleškega jezika počasi poenostavlja in postaja bistveno manj kompleksna kot je bila še nekaj desetletji nazaj. Američani so še toliko bolj dovzetni za poenostavljanje in recimo Present Perfect (sedanji dovršni čas) je v mnogih neformalnih pogovorih popolnoma izključen, za razliko od Angležev, ki ga zaenkrat še dosledno uporabljajo. „Evropski“ angleški jezik, ki je pod velikim vplivom britanske angleščine, je tudi preplavljen z “lažnimi prijatelji”, izrazi in besednimi zvezami, ki so si sicer med seboj podobne, a imajo v prevedenem jeziku drugačen pomen (izhajajo predvsem iz romanskih jezikov): actual se v angleškem jeziku pogosto uporablja kot aktualen, čeprav bi prav bilo current; assist se uporablja namesto intend, če naštejem samo nekaj primerov.
Jezikoslovci mirijo, da je to poenostavljanje jezika popolnoma normalen pojav in opozarjajo, da je bil angleški jezik nekoč bistveno bolj kompleksen od tega, ki ga poznamo in govorimo danes. Svojevrsten fenomen, ki je posledica globalizacije, pa je nedvomno to, da na razvoj, torej poenostavljanje jezika, vplivajo govorci, ki v bistvu sploh niso naravni govorci ampak tuje govoreči posamezniki, ki jim angleščina prestavlja drugi jezik.
Slovenski jezik in rodilnik, ki se poenostavlja v tožilnik
Katera oblika zapisa je pravilna?
- Ta prispevek ni treba prevajati.
- Tega prispevka ni treba prevajati.
Če ste izbrali drugo možnost – čestitke, izbrali ste pravilno obliko zapisa! Če pa ste izbrali prvi stavek, spadate v peščico tistih, ki se hote ali nehote upirate uporabi rodilnika, sklona, ki ga uporabljamo pri zanikanju. Sprva je do tega prihajalo večinoma pri neformalnem govoru in pisanju, danes pa do napačnega zanikanja prihaja tudi v javnih in formalnih govorih ter napisih (kar je nedopustno, ampak pustimo to zdaj ob strani). Najbolj pogosta napaka je, da rodilnik v nikalnih povedih nadomesti tožilnik!
In zakaj tožilnik v nikalnih povedih izpodriva rodilnik? Enotnega odgovora med strokovnjaki ni, se pa večina mnenj nagiba v smer, da do tega prihaja zaradi vpliva tujih jezikov, ki rodilnika (sklanjanja) ne poznajo ter zaradi splošnega poenostavljanja jezika, na katerega niso imuni niti največji, kaj šele slovenski jezik.
Je prav to, kar se dogaja?
Zelo nehvaležno vprašanje, na katerega pa ne moremo odgovoriti z enoznačnim odgovorom: dejstvo je, da se jezik vseskozi spreminja in to, kar se dogaja zdaj, je samo še eden v vrsti dokazov, da je jezik še kako živ. Kot prevajalci in lektorji smo seveda dolžni spoštovati uradno sprejeta pravila in slovnico, zato so pri nas vsi rodilniki in tožilniki na svojem mestu, angleški jezik pa je tak, kot mora biti, saj so naši prevajalci izključno naravni govorci.
Poleg tega pa bo verjetno minilo še kar nekaj let, preden bodo prilagoditve jezika tudi uradne sprejete, zato samo brez panike, naj vam ta zapis služi samo kot oporna točka za širjenje jezikovnega obzorja!
Comments are closed.
