Nekoč jezik aristokratov in plemstva, danes eden zmed uradnih svetovnih jezikov birokratskih in političnih ustanov. Kljub številnim zgodovinskim bitkam med Anglijo in Francijo, kar tretjina angleških besed izhaja iz francoskega jezika, nekateri celo trdijo, da kar polovica. Razloge za to je treba iskati v davni zgodovini, ko je Francija nekaj časa vladala Angliji, posledica tega je bil tudi prav poseben jezik – bretonski jezik, ki pa danes ni več v širši uporabi.
Kakorkoli, gotovo se vsi v en glas strinjamo, da je francoski jezik nedvomno jezik, ki odpira vrata v svet – a odvisno kateri. Niso vse francoščine enake!
Francoski jezik in narečja
Parižan bo težko razumel Kanadčana in obratno: francoska francoščina in kanadska francoščina sta si bistveno različni, čeprav imata obe enake korenine. Razlike med jezikoma ali med obema narečjema je treba iskati v zgodovinskih virih, a da se ne bomo izgubili med njihovimi osvojevalskimi pohodi (uf, koliko jih je bilo!), lahko samo na kratko strnemo, da je francoski jezik, ki se govori v Parizu, med vsemi različicami in dialekti tisti, ki je uradno najbolj razširjen in boste z njim tudi najdlje prišli.
Zgodovina francoskega jezika
Moderen francoski jezik se je izoblikoval slabih 500 let nazaj, ko je celotna Francija doživela razcvet na različnih področjih umetnosti, kulture in družbe. Njihova umetnost, jezik in način življenja so že od nekdaj precej ekscentrični – Victorja Hugoja verjetno poznate, ne veste pa, da je bil mojster sestavljanja izredno dolgih povedi: najdaljša izmed njih je še enkrat daljša od tega prispevka ali natančneje: našteli so natanko 820 besed! In to, da je bila francoščina jezik plemstva in aristokracija, torej bogate elite, temu dodaja samo še piko na i.
Francoski jezik se je kot lingua franca obdržal nekje do polovice 20. stoletja, ko je njegovo mesto zavzela angleščina – in bitka za prestol se ponovno začenja!
Francoščina v angleščini, angleščina v francoščini
Že zadnjič smo pisali o tem, koliko novih besed se letno pojavi v francoskem besedišču in da ima angleščina pri tem veliko vlogo, saj je ogromno novih izrazov bodisi skovank med francoščino in angleščino ali pa so zgolj angleški izrazi, ki so jim Francozi dodali njim lastne francoske značilnosti, povedano drugače: pofrancozili so angleške izraze. Če se malo pošalimo: angleški jezik vrača udarec in progresivno vstopa v življenja Francozov. Spet!
Na nek način pa je bitka že dobljena, saj je angleški jezik edini jezik na svetu – poleg francoščine, jasno, ki se ga lahko učite v čisto vseh državah sveta, tako da o zmagovalcih in poražencih dejansko ne moremo govoriti.
Comments are closed.