September je mesec, ko lahko popolnoma samozavestno v ospredje postavimo prevajanje: 30. september namreč velja za svetovni dan prevajanja in prevajalcev. Datum ni izbran naključno, saj sovpada s smrtjo sv. Hieronima, zavetnika vseh, ki se ukvarjamo s prevajanjem. Hieronim je bil duhovnik, ki si je večno slavo izboril s prevodom Biblije v latinski jezik, danes poznanim kot Vulgata. Sicer gre „samo“ za prevod Stare zaveze, a to so že podrobnosti, s katerimi vas ne bomo obremenjevali. Gotovo je bolj zanimiv podatek, da obstaja verjetnost, da je Hieronim pravzaprav bil naše gore list!
Česar ne razumeš, ne moreš širiti naprej
Prevajanje je danes gotovo oporna točka globalizacije, a do nje prav gotovo ne bi prišlo, če ne bi že kar nekaj stoletij pred našim štetjem ugotovili, da je (tuj) jezik lahko velika ovira, če ga ne razumeš dobro; če tisti “drugi” ne razume jezika, ne moreš prenesti čez (onkraj) svojih meja praktično ničesar. In če bi se natančno spustili v etimološko analizo latinske besede translatio, bi ugotovil, da prevajanje skoraj dobesedno pomeni „prenesti nekaj čez“.
Ker je človeštvo tako ali drugače zaznamovano z vero in širjenjem le te, ni čudno, da so imela na začetku zgodovine prevajanja verska besedila bistveno vlogo, z njimi vred pa že prej omenjeni naš Hieronim. Zakaj „naš“ Hieronim? Zato ker lahko upravičeno domnevamo, da je Hieronim pravzaprav slovenskega porekla! Njegov rojstni kraj je Stridon, ki ga zaenkrat sicer še ne znamo čisto natančno umestiti, a cerkveni zgodovinarji so si vse bolj enotni, da je rimski Stridon po vsej verjetnosti današnja vas Starod v občini Ilirska Bistrica. A si lahko to sploh predstavljate? Eden izmet prvih prevajalcev na svetu je doma praktično za ovinkom!
Prav zaradi tega bi morali prevajalski dan v Sloveniji praznovati še bolj bučno! Imamo kar dober razlog, mar ne?
Včasih je dober prevajalec besedilu kaj dodal ali odvzel
Prevajanje pa ni bilo vedno razumljeno tako kot danes. Če bi danes določena besedila prevedli – spremenili po svoje, bi bili označeni kot slabi prevajalci ali celo prevaranti, če se sklicujemo na vsem poznano besedno igro traduttore – traditore. A včasih je veljalo ravno obratno pravilo: dober prevajalec je originalu kaj dodal, odvzel in roman, zgodbo ali katero drugo besedilo priredil tako, kakor je sam menil, da bi bilo boljše. Takrat še ni bilo urada za intelektualno lastnino in avtorske pravice , ki je nenazadnje imel tudi eno izmed glavnih besed pri tem, da je prevajanje tako, kot ga poznamo danes.
Učinkovitost, optimizacija časa in tehnologija
Že na začetku 19. stoletja je prevajanje postajalo zelo resen posel, ki se je širil skladno s potrebami ljudi ter posledičnim padanjem mej zaradi dosega večjega tržišča in seveda profita. Zdaj živimo v času, ko je potreba po prevodih ogromna, zato smo tudi prevajalci prisiljeni v optimizacijo časa in večjo učinkovitost, čeprav je včasih tako eno kot drugo skregano z realnimi normami. Prav nič ni čudno, da je tudi prevajanje zavzela tehnologija, zaradi katere smo marsikdaj hitrejši in bolj učinkoviti. S tehnologijo ter sodobnimi računalniškimi orodji za prevajanje ni čisto nič narobe, dokler jih uporabljamo in ne izrabljamo. Nedvomno bodo tudi različni brezplačni spletni prevajalniki sčasoma postali bolj dodelani in ne bodo prevajali tako, kot so včasih prevajali – po svoje in, roko na srce, pogosto zelo nekorektno. Ob takem početju se Hieronim gotovo obrača v grobu, čeprav bi bilo prevajanje Biblije s katerim izmed sodobnih orodij bistveno lažji zalogaj!
Comments are closed.
