Smo eni izmed redkih narodov, ki kulturni praznik praznujemo na dan smrti našega pesnika in ne na njegov rojstni dan (3. december). Morda zato, ker je december že sam po sebi dovolj prazničen in bi se kulturni dan izgubil med drugimi dobrimi možmi? Šalo na stran: naj bo rojstvo ali smrt, kulturni praznik je odličen izgovor, da pod drobnogled vzamemo slovenski jezik. Nenazadnje ima prav Prešeren velike zasluge za to, da je slovenski jezik danes »naš«.
Najlepša, najdaljša, najnovejša … slovenska beseda
Lepota je relativna, ampak pred nekaj leti smo za najlepšo slovensko besedo izbrali besedo midva. Le kako je ne bi, saj že v svojem bistvu izraža posebnost slovenskega jezika in to je dvojina. Druga spremljevalka najlepše slovenske besede je beseda hrepenenje, na tretje mesto pa smo uvrstili besedo tačka.
Če ste do zdaj mislili, da je najdaljša slovenska beseda otorinolaringolog, se motite. Najdaljša slovenska beseda je navadnim smrtnikom precej nepoznana in neuporabna, 26 črk dolga beseda dialéktičnomaterialístičen, ki se nanaša na dialektični materializem (filozofska smer). Tik za petami jo lovijo buržoaznonacionalističen, starocerkvenoslovanščina in vsezaverodomcesarjevstvo! Kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika, slednja označuje miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja. Prav nič hudega, če je ne poznate, cesarji že nekaj let niso več moderni 🙂
Kaj pa besede brez samoglasnikov, kot so prt, krt, čvrst? V slovenskem jeziku jih mrgoli, a poskusite najti vsaj eno, ki je sestavljena iz šestih črk. Hm, ta je pa težka, a ne? Morda že nekoliko poetična – SSKJ pravi, da je to beseda vzbrst!
Kako pridni pa smo Slovenci z dodajanjem novih besed ali prevzemanju tujih besed, ki jih potem poslovenimo? V resnici smo zelo pridni, a kaj ko večino teh besed potem zaman iščemo v uradnem slovarju, Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Naslednjič raje pokukajmo v Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki je izšel pred leti, dosegljiv pa je tudi na spletu. V omenjenem slovarju boste našli tiste besede, ki jih v SSKJ-ju pogrešate ali pa je njihov pomen okrnjen, recimo besedi miška ali črv; te že dolgo ne označujejo samo živali, temveč sta nepogrešljivi tudi v računalniškem izrazoslovju.
Vejice. Preveč ali premalo, redko pa ravno prav!
Pravilno postavljanje vejic povzroča težave vsem, razen lektorjem. No, pa niti oni se vedno ne strinjajo med seboj! Je vejica pred tem »in« ali ne? Pa tudi pred ki, ko, ker, da, če vejica ne skače vedno! Ah, potem pa pač napišeš nekaj tako, da si o postavitvi vejice bolj ali manj prepričan. Pa skloni – oh, tej skloni tudi marsikomu povzročajo težave; bomo to dali gospe ali gospej? Ima prijateljica hči ali hčer? Pravilno je seveda »gospe« in »hčer«. A nič hudega, če ste se zmotili, saj sta ti dve sklanjatvi res zoprni in med Slovenci povzročata največ težav.
Slovenski jezik je pester, razgiban in pisan. Poskrbimo, da tak tudi ostane za generacije, ki bodo prišle za nami in brez slabe vesti uživajmo v dela prostem dnevu!
Comments are closed.
